Trajnostni razvoj: Pet pomembnih izrazov za logistiko ter največji mejniki

Za zagotavljanje osnovnega razumevanja se serija prične z razlago petih najpomembnejših izrazov, ki so neposredno povezani s prevozništvom in logistiko, ter kratkim orisom trajnostnega razvoja.

To ni igra s popularnimi izrazi: 5 izrazov, povezanih s trajnostnim razvojem in logistiko

Vsakršni razvoj s seboj prinaša nove izraze in enako velja tudi za obsežno temo »trajnostna logistika« ali »transparentna logistika«. Kakšna je razlika, če sploh, med izrazoma ocena življenjskega cikla in ekološki odtis? Preden sploh lahko začnemo razpravljati o tej kompleksni temi, moramo poskrbeti za razumevanje pogosto uporabljenih izrazov. V spletu je mogoče najti številne slovarje, ki vsebujejo zgolj strokovne izraze na temo trajnostnosti. Naslednji seznam je izvleček; razlaga se pojavi po kliku na ključno besedo.

1. Trije stebri trajnostnosti

Trajnostnost temelji na treh stebrih, ki stalno vzajemno učinkujejo drug na drugega.

• Socialni vidik:

Pod tem izrazom razumemo obravnavo ljudi kot človeških virov, obenem pa to pomeni nasprotje izkoriščanju in sodobnemu suženjstvu. V ospredju je vprašanje, ali je ohranjeno človeško dostojanstvo in imajo vsi enake priložnosti za izobraževanje, kulturo in blaginjo. Iz poslovnega vidika sodita k ljudem tudi strokovno znanje in zavezanost.

• Ekološki vidik:

Na tem področju je obravnavano varčno ravnanje z naravnimi viri. To, kar vzamemo naravi, bi moralo imeti priložnost, da se samo obnavlja. Cilji so biološka raznovrstnost in zdravi ekosistemi.

• Ekonomski vidik:

Podjetja, ki ravnajo socialno in ekološko, morajo prav tako ustvarjati denarni dobiček. Slednji zagotavlja zmožnost izvedbe trajnostnih vlaganj v napredne tehnologije, usposabljanja ali tudi v trajnostne projekte ter omogočajo ohranitev konkurenčnosti podjetij.

2. Supply Chain Transparency/Supply Chain Visibility (transparentnost oskrbovalne verige/vidnost oskrbovalne verige)

Od surovin do zagotovitve končnega izdelka potrošnikom –»transparentnost vrednostne verige« upošteva vse korake v življenjskem ciklu izdelka. Pri tem je transparentnost temeljni pokazatelj trajnostnosti, saj so bistvenega pomena popolne informacije o surovinah, predelavi in prevoznih načinih. V okviru nemškega zakona o oskrbovalnih verigah, ki bo začel veljati leta 2023, bo to eden od najpomembnejših vidikov za nemška podjetja.

3. Real Time Visibility (vidnost v realnem času)

Ta izraz se včasih enači z izrazom transparentnost oskrbovalne verige. Vendar to pomeni »vidnost v realnem času (vidnost prevozov, zalog itd.)«. Vidnost v realnem času je mogoče uporabljati v smislu trajnostnosti in z njeno pomočjo delovati na način, ki ohranja vire.

4. Dekarbonizacija

Energetski prehod dolgoročno predvideva brezogljično gospodarstvo. To pomeni, da bi naj globalno gospodarstvo postopoma spremenilo svoje procese tako, da bo nastajalo in bo v zemeljsko atmosfero izpuščenih vedno manj toplogrednih plinov, imenovanih tudi »emisije«. Pri tem je pomembna točka oddaljitev od uporabe fosilnih goriv in vse večja uporaba obnovljivih virov energije, npr. energije vetra, sončne ali vodne energije. Dekarbonizacijo v logistiki je mogoče podpreti npr. z modernizacijo voznega parka z električnimi vozili ali varčnimi motorji z notranjim izgorevanjem, pa tudi s ponovno oceno obstoječih oskrbovalnih verig.

5. Ocena življenjskega cikla

Ocena življenjskega cikla opisuje postopek, ki se je prvotno uporabljal samo za oceno okoljske prijaznosti izdelkov. Pri tem se uporabljajo predvsem podatki iz proizvodnje, npr. koliko emisij nastane pri predelavi surovin v končni izdelek in njegovi dostavi. Ocena življenjskega cikla zdaj vključuje tudi podatke storitev ter prakse.

Ostali pomembni izrazi na to temo

• Ekološki odtis: Prvotno je bil ta izraz del oglaševalske kampanje naftne družbe British Petrol, sčasoma pa je postal pokazatelj, ki zadeva vsako posamezno osebo. Prevzele so ga vodilne organizacije s področja trajnostnosti, kot je Brot für die Welt ali Global Citizen in kaže, katera območja bi bila potrebna za trajnostno zagotovitev življenjskega standarda ljudi. Najbolj radovedni lahko rešijo preprost test, da izračunajo svoj lasten ekološki odtis in prejmejo nasvete, kako ga lahko zmanjšajo.

 

• Dan globalnega ekološkega dolga: Dan, znan tudi kot »Earth Overshoot Day«, predstavlja datum v letu, na katerega skupek vseh ekoloških odtisov v celoti prekrije površino Zemlje. Na ta datum, ki je vsako leto drugačen, so porabljeni vsi naravni viri. Leta 2021 smo to točko dosegli že 29. julija.

Ponovno odkritje trajnostnosti

Primitivna ljudstva to počno že od začetka človeške zgodovine, civilizirane in razsvetljene industrializirane države pa se morajo tega znova naučiti: življenje in gospodarstvo mora biti v sožitju s tem, kar nam naš planet ponuja.

Kliknite, da bi izvedeli več: Naslednji mejniki imajo danes največji vpliv na trajnostno poslovanje.

– Pojav toplogrednega učinka: Raziskave podnebja v 19. stoletju

Izraz »toplogredni učinek« se prvič pojavi v raziskavah, opravljenih na začetku 19. stoletja, še preden se je uveljavil v 20. stoletju. Jean Baptiste Joseph Fourier in John Tyndall sta raziskovala učinek izpuščenih emisij na podnebje na Zemlji. Primerjala sta reakcije, ki sta jih opazila na planetu in v njegovi atmosferi, z reakcijami tako imenovane »kuhalne posode«, to je posode s toplotno izolacijo.

– CLUB OF ROME: Industrialec začel trajnostnost

Kaj? Za tem ne stoji podnebni aktivist? Ne.

Aurelio Pecchei, industrialec, je bil vse bolj zaskrbljen glede človeštva. Skupaj z znanstvenikom Alexandrom Kingom je leta 1965 ustanovil CLUB OF ROME. Samo sedem let kasneje je bila v sodelovanju s profesorji MIT objavljena knjiga »Meje rasti«, v kateri je bilo prvič opisano vzajemno delovanje med ljudmi, naravo in gospodarstvom. Združenje sestavljajo strokovnjaki iz 30 držav, ki raziskujejo temo »prihodnje težave človeštva«, iščejo rešitve in jih ocenjujejo. V skladu s svojim vodilom »VEDETI, RAZMIŠLJATI, UKREPATI« je organizacija dejavna na mednarodni ravni, podpira npr. Global Marshall Plan Initiative (Pobudo za globalni Marshallov načrt) in vzdržuje mrežo šol CLUB OF ROME.

– Agenda 21, Kjotski protokol in Agenda 2030: Prihodnost se srečuje s svetovno politiko

• Agenda 21: Junija 1992 je Rio de Janeiro gostil Konferenco ZN o okolju in razvoju. S svojim govorom »Prisluhnite otrokom« je takrat 12-letna Severn Cullis-Suzuki simbolizirala potrebo po ukrepanju. Zato vsebuje agenda akcijski program, ki ga sestavljajo razvojna in okoljska priporočila za ukrepanje za 21. stoletje.

 

• Kjotski protokol: Decembra 1997 je v japonskem Kjotu to, kar je Agenda 21 zgolj navedla kot smernico, postalo zavezujoče: Nekatere od sodelujočih držav so se odločile, da bodo do leta 2000 skupaj zmanjšale emisije CO2 za 5,2 odstotka. Kljub številnim preložitvam velja Kjotski protokol za mejnik podnebne politike, saj je bila prvič določena zavezujoča vrednost zmanjšanja.

 

• Agenda 2030: Septembra 2015 je v New Yorku potekal »Svetovni vrh o trajnostnem razvoju«. Na vrhu je bilo sprejetih 17 ciljev ZN za trajnostni razvoj, ki še vedno veljajo kot pogodba za prihodnost sveta »Agenda 2030«. 193 voditeljev držav in vlad se je dogovorilo, da si bodo prizadevali za dostojanstveno življenje vseh ljudi do leta 2030. Teh 17 ciljev upošteva vse tri dimenzije trajnostnosti.

– Pariški sporazum: 1,5 stopinje Celzija piše zgodovino

Konferenca, znana tudi kot »COP 21«, na kateri je udeležencem te mednarodne podnebne konference decembra 2015 uspelo pripraviti vse države do prevzema odgovornosti za varstvo podnebja in končno uvesti energetski prehod. Glavni cilj sporazuma je omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija, da bi tako ustavili posledice podnebnih sprememb. Ta številka je bila prvič določena v mednarodni pogodbi in je zato zavezujoča po vsem svetu. Vsaka posamezna država je s tem zavezana, da pripravi in izvede lasten paket ukrepov.

– Nemški zakon o oskrbovalnih verigah: Zakon nadomešča direktive

Nemški Bundesrat je 25. junija 2021 sprejel Zakon o potrebni skrbnosti v oskrbovalnih verigah (LkSG). Zakon bo začel veljati v začetku leta 2023 in uvaja obveznost zagotavljanja trajnostnih oskrbovalnih verig za nemška podjetja z več kot 3000 zaposlenimi, pa tudi za njihove dobavitelje. To pomeni, da bi morala biti podjetja, ki si že prostovoljno prizadevajo za trajnostnost in živijo po njenih načelih, deležna posebne podpore. Z vidika vsebine je namen novega zakona prepoznati obstoječe nevarnosti za ljudi in okolje ter vzpostaviti preventivne ukrepe.

– Glasgowski podnebni pakt: Konec motorjev z notranjim izgorevanjem

Jeseni 2021 so se v Glasgowu na podnebni konferenci »COP26« sestali predstavniki skoraj 200 držav. Delegati so ocenili prejšnje ukrepe za varstvo podnebja in se v »Glasgowskem podnebnem paktu« odločili za hitrejšo opustitev fosilnih goriv. Poleg tega je več kot 100 udeležencev podpisalo sporazum, ki določa datum konca za motorje z notranjim izgorevanjem. Nemčija sporazuma zaenkrat ni podpisala zaradi drugačnega mnenja o temi e-goriv, tj. sintetičnih goriv. Podpisniki sporazuma izključujejo njihovo uporabo.

Trajnostna logistika – veliko se je zgodilo. Še več pa je treba postoriti.

Vsi jih poznamo – slike izkoriščanja ljudi in narave, onesnaževanja okolja in okoljskih katastrof, demonstracij in podnebnih vrhov.

Sedaj se moramo vprašati, kakšne so posledice vsega tega. Kateri zaključki odločitev in zakonov so relevantni za prevozniška in logistična podjetja? Katere ukrepe lahko sprejmejo podjetja, ki veljajo za dobavitelje po zakonu o oskrbovalnih verigah?

Prihajajoči deli v seriji »Trajnostna logistika« vam bodo v pomoč pri iskanju odgovorov na točna takšna vprašanja. Podnebne spremembe si želijo prevoza po vsem svetu – zato je potrebna najboljša logistika.

Ali ste pripravljeni na naslednji korak k trajnostnosti? Digitalizacija se srečuje z optimizacijo izrabe kapacitet v sistemu pametne logistike podjetja TIMOCOM. Zgradite svojo mrežo iz preverjenih mednarodnih podjetij in se izognite praznim vožnjam.

Preprečite prazne vožnje zdaj.