Gostujoči prispevek: Pomen preglednosti oskrbovalne verige
prispevek prof. dr. Stephana Freichela in Pie Rütten
Dinamični trgi in večslojna logistična omrežja podjetja postavljajo pred vedno večje izzive. Po eni strani zato, ker je treba hitro reagirati na nepredvidljive spremembe na trgu, po drugi strani pa zato, ker postajajo dobavne verige vedno bolj kompleksne in s tem tudi vedno bolj dovzetne za napake. To se je jasno pokazalo med pandemijo virusa Covid-19, ki je vodila do težav pri ladijskem prevozu zabojnikov ter težav s preskrbo pri dobavi sestavnih delov in surovin.
Možne posledice zunanjih vplivov na oskrbovalne verige
V logistiki se vsakodnevno pojavljajo dogodki, ki ovirajo dobavne verige. Razlogi zanje so lahko preprosti, kot na primer zamude tovornih vozil ob prihodih v skladišča zaradi zamud pri natovarjanju, gneče ali neugodnih vremenskih razmer. Posledično pogosto ni mogoče pravočasno izvesti dobav blaga. In četudi nekaterih izmed teh motenj ni mogoče preprečiti, predvsem nepoznavanje ETA (predvidenega časa prihoda) pogosto vodi do zmede pri nadaljnjih procesnih korakih. Uspešno dobavo, načrtovano produktivnost in predvidene stroške je namreč mogoče zagotoviti samo v primeru, kadar so vsi sodelujoči v oskrbovalni verigi obveščeni o samem poteku ter virih. V logistiki to razumemo kot poznavanje relevantnih podatkov, ki so zbrani tako, da je mogoče sprejeti ustrezne odločitve. Če ponudnik tovora na primer pozna konkretne čase prihoda vseh tovornih vozil, lahko trajno optimizira svoje upravljanje nakladalne rampe in tako poveča lastno učinkovitost.
Utrjevanje dobavnih verig s stabilnimi IT-infrastrukturami in podatkovno transparentnostjo
Transparentne dobavne verige logističnim delavcem pomagajo pri sprejemanju odločitev. Preglednost dobavne verige (angl. Supply Chain Visibility) je sposobnost podjetij identificirati in lokalizirati blago, procese in zaloge navzgor in navzdol po dobavni verigi v resničnem času. Navzgor po dobavni verigi pri tem pomeni pot od surovine do gotovega izdelka, torej proizvodni ciklus, navzdol po dobavni verigi pa opisuje procese od proizvodnje do končnih potrošnikov, torej distribucijo. V obeh smereh je bistvenega pomena transparentno spremljanje.
Pogoj za to je med drugim tudi zadostna povezava informacijskih sistemov ter natančnost in obseg podatkov, po možnosti v resničnem času. Pri tem je mogoče primerne informacijske sisteme za podporo upravljanja dogodkov v dobavni verigi povezati z različnimi tehničnimi sistemi. Neposredna možnost odčitavanja senzorskih podatkov strojev (npr. prebrani podatki črtnih kod ali inteligentni zabojniki) pa ni nekaj samoumevnega. V praksi je še vedno zelo razširjeno ročno zajemanje podatkov z lističi in ročno vnašanje, običajno s časovnim zamikom, v elektronske podatke. Obstajajo npr. dovozne poti za tovorna vozila s kamerami, vendar pa je pogosto kljub temu treba dokumentacijo ročno zajeti v sprejemni pisarni za tovorna vozila.
Odločilne osebe v procesu sprememb: upravitelj tveganja, trener in vizionar
Oskrbovalne verige – nabavna, distribucijska in povratna logistika (angl. inbound, outbound und reverse) – se naj ne bi aktivno upravljale samo od »nakladalne rampe do nakladalne rampe« znotraj lastnega obrata, ampak tudi izven njega. Za odločevalce v podjetjih to pomeni zavedati se posledic pomanjkljivo inteligentnih sistemov in s tem povezane netransparentnosti. To zahteva podjetniško daljnovidnost in pragmatično oceno prednosti izboljšane preglednosti. Pogosto je posledica tega klasični proces upravljanja sprememb (change management) znotraj podjetij. S pomočjo usposabljanj in oblikovanja agilnih ekip je mogoče doseči organizacijsko spremembo, ki poveča učinkovitost in ki jo upoštevajo in razumejo vsi sodelujoči v procesu.
Pogosto je mogoče organizacijske ovire glede socialno-emocionalnih vidikov poleg stvarno-logističnih elementov v okviru upravljanja sprememb najbolje obvladati s pravočasno vključitvijo glavnih akterjev, z usposabljanji in z načrtovano organizacijsko spremembo. Pri tem je treba upoštevati pravne okvirne pogoje glede skladnosti in varstva podatkov (npr. odvisnost in vpliv) ter vprašanje glede suverenosti podatkov in informacij (npr. strah pred izgubo moči). Preglednost oskrbovalne verige je tudi pred tem ozadjem naloga najvišjega vodstva in je ni mogoče voditi zgolj kot podrejeni IT-projekt po načelu »odvečno zlo«.
Preglednost oskrbovalne verige kot jedro trajnostne logistike, pripravljene na prihodnost
Preglednost oskrbovalne verige je vedno pomembnejša strateška lastnost izdelkov (logističnih) storitvenih paketov ter fizičnih izdelkov in njihovih kombinacij. Tesno eden ob drugem so tukaj primeri iz farmacevtske ali živilske logistike za zagotovitev hladilnih verig za živila ali pravočasno razpoložljivost cepiv. Toda tudi tekstilne verige ali oskrbovalne verige izdelkov visoke vrednosti so odvisne od pregledne verige kot še nikoli do sedaj, da je mogoče zagotoviti brezhibno oskrbovalno verigo od proizvodnje do distribucije.
Potrebna je torej splošna preglednost in povratna sledljivost tokov blaga , kot so npr. zdravila ali živila. Zakoni dobavnih verig to zahtevajo. Stranke si to želijo. Ponudniki logističnih storitev imajo pri tem pomembno koordinacijsko in integracijsko funkcijo. Preglednost oskrbovalne verige vzdolž dobavne verige morajo odločevalci označiti za najpomembnejši cilj na dnevnem redu in jo hitro po korakih tudi realizirati.
Aplikacija Sledenje v sistemu pametne logistike podjetja TIMOCOM zagotavlja večjo transparentnost med izvedbo prevozov. V okviru neobvezujočega testnega obdobja lahko spoznate prednosti te aplikacije tudi sami.
O avtorjih:
Prof. dr. Stephan Freichel je profesor za distribucijsko logistiko na TH Köln, pred tem pa je bil več kot 25 let na vodilnih položajih ter upravah podjetij s področja logistike, upravljanja oskrbovalnih verig, marketinga in prodaje, med drugim pri podjetjih GM, Merck, ZF in Microlog/Logwin. Nadalje profesor dr. Freichel dela kot samostojni poslovni svetovalec za priznana podjetja.
Pia Rütten (M.sc.) je približno dve leti znanstvena sodelavka za učno področje distribucijske logistike na TH Köln. Svoj magisterij je opravila na področju oskrbovalnih verig in operativnega upravljanja na TH Köln. Težišče njenih raziskav je bilo predvsem področje digitalizacije v oskrbovalnih verigah.
