Prevrednotenje obstoječih dobavnih verig
Ali bo oskrba dobila krajši povodec?
Med najpogostejše neželene učinke koronakrize sodijo ozka grla v oskrbi zaradi prekinjenih dobavnih verig. Zaradi globalizacije je svetovno gospodarstvo izjemno povezano; dobavitelji surovin in proizvodni obrati za evropske izdelke se pogosto nahajajo v tujini. Zaradi obsežnih, strogih ukrepov za omejitev pandemije koronavirusa se številna podjetja soočajo z izzivom, kako se naj ponovno repozicionirajo. In to v zelo kratkem času ter brez zanemarjanja gospodarnosti na eni in trajnosti za obdobje po krizi na drugi strani. Katere rešitve obstajajo za iskanje ravnotežja, prikazuje trenutno stanje.
Kriza jasno izpostavlja krhkost vrednostne verige. Odvisnost od povpraševanja, dobaviteljev in zunanjih dejavnikov se izkažejo kot šibke točke, prav tako kot proizvodnja po načelu »just in time«. Eden od načinov, kako lahko države in podjetja dosežejo večjo neodvisnost, je bistveno skrajšanje dobavnih verig.
Proizvodnja na mestu povpraševanja
Kapacitete za neodvisno, samostojno proizvodnjo so v kriznih časih bistvenega pomena, vendar je trenutno to mogoče le v omejenem obsegu. Posledice so težave z dobavo pri izdelkih, kot so zaščitne maske in zdravila, s čimer se soočajo vse države v Evropi. Blago se večinoma proizvaja na Kitajskem in v Indiji, od tam pa izvirajo tudi številne za to potrebne osnovne surovine. Vendar pa je premeščanje proizvodnje v domačo državo ali drugam v Evropo zaradi netransparentnosti virov surovin pogosto težavno, predvsem glede natančnega porekla in podrobne sestave snovi. Iskanje ustreznih nadomestnih rešitev v lokalnem okolju je pri tem zelo zamudna in draga naloga.
Da bi se lahko prožneje odzivala na motnje, bi morala proizvodna podjetja vzpostaviti mrežo dobaviteljev. Poleg dobaviteljev surovin sem sodijo tudi prevozniška in logistična podjetja. Če ta prihajajo iz bližnje okolice, to izboljša ne le odzivnost, temveč tudi transparentnost vrednostne verige, to pa poveča zaupanje potrošnikov v izdelke. Ena od opornih točk za vzpostavitev takšne diverzificirane proizvodne mreže na ravni ponudnikov storitev so sistemi, kot je ta, ki ga ponuja TIMOCOM. Tukaj se srečujejo proizvodna in trgovska podjetja iz vse Evrope in sklepajo posle. Sistem omogoča tudi neposredno mreženje s prevozniškimi in logističnimi podjetji.
Zaradi bistveno strožjih zahtev glede kakovosti in višjih stroškov proizvodnje kot v priljubljenih proizvodnih državah, kot so Kitajska, Indija, Malezija itd., bi cena za številne izdelke tudi znatno poskočila. To bi bilo mogoče ublažiti le z proizvodnjo v velikih količinah, kot bi se to predvidoma zgodilo pri zaščitnih maskah in zdravilih ter na splošno pri blagu vsakodnevne porabe.
Naloga na področju obvladovanja tveganj za primerljive situacije v prihodnosti je natančno presoditi, po katerih skupinah blaga je v kriznih primerih posebej veliko povpraševanje. Proizvodnja v lastni državi ali na evropski ravni bi nenazadnje privedla do želene neodvisnosti, vendar to hkrati zahteva tudi ustrezno vzpostavitev infrastrukture. Poleg tega bi se vrnilo tudi znanje glede surovin in izdelave blaga.
Revolucija v rabi skladišč
Ko govorimo o obsežni proizvodnji, hitro naletimo na vprašanje, kje se naj na eni strani skladiščijo surovine, na drugi strani pa končni izdelki. Skladiščenje za nedoločen čas odstopa od dosedanje prakse in se ga moramo šele priučiti. Če bi takšne načrte uresničili, bi s tem močno povečali odzivnost v kritičnih trenutkih, zadovoljili nenaden porast povpraševanja in ohranili dobavljivost.
Da bi bili pripravljeni na dolgotrajne izjemne situacije, kot je pandemija koronavirusa 2020, bi proizvajalci morali zagotoviti določene osnovne pogoje, ki jim omogočajo odzivnost na prekomerno proizvodnjo. Presežke bi nato lahko proizvajali na osnovi dolgotrajnega zgodovinskega povpraševanja, ob potrebi pa bi bili na zalogi takoj, ko se potrebujejo.
Prilagodljiva infrastruktura in trajnost
Preden se proizvodnja prestavi v regijo, kjer nastaja povpraševanje, je v vsakem primeru treba opraviti analizo trajnosti te proizvodnje. V okviru krize COVID-19 ima le malo podjetij možnost, da preklopijo proizvodnjo, npr. z oblačil na zaščitne maske. Takšno preusmeritev pa mora biti mogoče po koncu krize enako hitro prevrteti nazaj, saj povpraševanje upade. Pri postavljanju novih proizvodnih lokacij je nujno poseči po najnovejših tehnologijah. Enako velja tudi za trajno preureditev obstoječih proizvodnih obratov. Nove tehnologije odlikujeta avtomatizacija in digitalizacija, kar predstavlja temelje za prilagodljivo obratovanje. To velja še posebej za krizna obdobja in na splošno za čas, ko se potrebe potrošnikov po blagu hitro spreminjajo.
Proizvodnja blaga, ki je relevantno za krizne čase, lahko za podjetja torej predstavlja nekakšen alternativni, rezervni načrt. Edinstvene prodajne prednosti, kot je biološka razgradljivost po koncu uporabe, lahko dodatno prispevajo k uspehu izdelka. Vedno večja ozaveščenost prebivalstva in industrije o varstvu okolja in virov namreč predstavlja najboljše izhodišče za trajnostno proizvodnjo izdelkov. To bi upravičilo višjo ceno za potrošnike in povečalo privlačnost regionalno proizvedenih izdelkov.
Skrivnost je v mešanici
Selitev proizvodnje vsega blaga neposredno na prodajni trg za države, ki živijo predvsem od izvoza, kot na primer Nemčija, ni priporočljiva. Po eni strani bi ostali hitro sledili zgledu, po drugi pa bi bili njihovi trgi zaradi visokih stroškov komajda še konkurenčni. Poleg tega zlasti veliko število majhnih podjetij dolgoročno ne bi zmoglo prenesti finančnega bremena. Pri obvladovanju tveganj bi zato obvezno morali podrobno preučiti vprašanje, ali je vzpostavitev neodvisnosti od dobaviteljev iz tujine pri posameznih skupinah blaga zares nujna.
Nenazadnje bo proizvajalce na prihodnost pripravila prav kombinacija vseh komponent:
- regionalno in nadregionalno ter trajnostno proizvedeni izdelki
- kratke nabavne poti surovin
- uporaba najmodernejših tehnologij
- dolgoročno skladiščenje krizno relevantnega blaga
