Nova svilna cesta – logistična infrastruktura »Made in China«

Od kod izhaja izraz »nova svilna cesta«?

Ime je poklon zgodovinski svilni cesti: Približno 6400 km dolgi trgovski poti od Kitajske do Evrope, po kateri so vse od približno leta 100 pr. n. š. in dolgo v novo dobo prevažali blago. Predvsem v srednjem veku so tukaj trgovali s svilo in tudi z drugimi surovinami, kot sta na primer zlato in srebro. Z izrazom »nova svilna cesta« (mednarodno »One Road, one Belt«) danes opisujemo medcelinske trgovske in infrastrukturne projekte med Kitajsko in številnimi državami Afrike, Azije ter Evrope.

Razvoj nove svilne ceste od leta 2013

Danes nova svilna cesta povezuje približno 60 % svetovnega prebivalstva. Po nekaterih ocenah bo kmalu vključevala 40 % celotne svetovne trgovine. Pri tem kot osrednja vozlišča v Evropi veljajo Atene, Istanbul, Benetke, Moskva, Rotterdam in Duisburg.  Ponovna oživitev stare trgovske poti je najpomembnejši strateški projekt predsedniškega mandata Ši Džinpinga. Tako se je vlagalo v pristanišča, letališča, železniška omrežja, ceste in bolnišnice. V ta namen je bilo predvidenih skupno okrog 900 milijard dolarjev, po uradnih podatkih pa je bilo do leta 2020 investiranih že 124 milijard evrov. Na ta način je v manj kot 10 letih nastalo že približno 80.000 km avtocest in nešteto novih železniških prog – in to samo na Kitajskem. Prvi sporazumi v Evropi so bili podpisani z Rusijo, Poljsko, Madžarsko, Bolgarijo, Srbijo in Hrvaško. Od izgradnje novih industrijskih con, pospeševanja prodaje in vse do izgradnje elektrarn in bolnišnic je bilo tudi tukaj začetih in izvedenih veliko projektov.

Priložnosti nove svilne ceste za logistiko

Kitajska je za Nemčijo in številne druge evropske države ena izmed najpomembnejših trgovskih partneric. Najpozneje z uvedbo e-trgovine se je obseg trgovanja s Kitajsko občutno povečal, zaradi česar je izgradnja dobavnih verig med vzhodom in zahodom privlačna za številna podjetja in nacionalna gospodarstva:

• krajši dobavni roki: od kitajske megametropole Čongčing do Duisburga vodna pot traja od 4 do 6 tednov, po kopnem pa samo okrog 12 dni.
• zmerni dobavni stroški: prevoz blaga z vlakom ni le hitrejši, ampak je predvsem sorazmerno ugodnejši. Stroški železniškega prevoza se gibljejo med stroški ladijskega in zračnega prevoza, vendar je tukaj treba upoštevati tudi to, da po kopnem nikakor ni mogoče prepeljati tolikšne količine kot z ladjo. 
• novi trgi: s tem povezan razvoj držav vzdolž poti lahko ustvari nove trge za podjetja.

Temu primerno tudi največje evropsko železniško pristanišče v Hamburgu vidi priložnosti v pobudi »One Belt, One Road«: »Nova svilna cesta je pomembna dopolnitev k vodnemu prometu za globalne dobavne verige med Kitajsko in Nemčijo,« pravi Axel Mattern, predsednik uprave pristanišča v Hamburgu. Danes obstaja že 235 železniških povezav med Hamburgom in Kitajsko (vsak teden približno 40 vlakov), število pa se postopno veča.

Vplivi nove svilne ceste na evropsko logistiko

Brezhiben potek mednarodnih dobavnih verig za podjetja še nikoli ni bil tako pomemben kot v tem trenutku, zato je treba načeloma pozdraviti izgradnjo cestne in železniške mreže za tovorni promet. Po drugi strani pa je pandemija koronavirusa številna proizvodna in trgovska podjetja že privedla do tega, da so znova okrepila partnerstva znotraj Evrope. S tem naj bi se zmanjšala odvisnost od globalnih dobaviteljev.

Kdor se danes pridruži sistemu pametne logistike, se bo lahko tudi v prihodnje dinamično prilagajal spremembam na trgu – in si s tem zagotovil nadaljnje poslovanje.

Brezplačno testiranje